jurska  







 
u2u, urska @ sopca . com



 


 

 
Sem Urška Kozak, rojena 24. decembra, 1977, v Ljubljani.

Leta 2005 sem zaključila študij slikarstva na ALU v LJubljani.

Ukvarjam se z risanjem stripov, spletnim in grafičnim oblikovanjem, videom, filmom (produkcija in postprodukcija), risbo, grafiko, kiparjenjem, predvsem pa s slikanjem.


 


 
       
       
       
 


 
23:38 - 18.03.2006
Nekateri res mislijo, da je kvalitetno tisto, kar je njim všeč. Ojoooj....


14:10 - 07.03.2006
Evo. kmal bom mela tukaj tudi galerijo.

http://urska.sopca.com/


21:27 - 23.02.2006
Postavljam svoj blog... Ni še kaj dosti videti, predvsem še ni galerije. Tudi dnevnik bom zdaj preselila tja...


17:35 - 18.02.2006
Sovražm pospravljanje. Ogromn se mi je nabral, od cunj do posode, prahu, kopalnica je dizastr. Pa spala sem tam nekje okrog 4 ure - ne zarad žuranja ali pa česa prijetnega sploh. Ob petih nekje sem zaspala, ob šestih sem mogla vstati, bila tam nekje 2 uri pokonci in potem zaspala do enajstih, ko so me zbudili. Danes se bom naspala, ker mi fali že od celega tedna. Mal bo treba živce spočiti nujno.

Sosed mi vrta u steno, bogve kaj spet dela. To bo lušno poleti, ko bo se postavil pred svojo barako pa veselo na delo. Jaz pa poleg njego okno od spalnice. Ko sem pisala diplomo, je počel isto, takrat sem imela še ful slabo okno staro, pa sem vse slišala. Pa enkrat je izkopal okostje enega psa in je potem to ležalo na pločniku konkretno dolgo. Da ne omenim, da se je preselil v barako, ki jo je naslonil na našo hišo in svojo hišo sedaj oddaja, živi pa v tistem kurniku!

Pa vsi so neki polni virusov, upam, da se ne zgodi še meni. Sem se nafilala z vitamini, da preprečim.


22:15 - 17.02.2006
Zdej mam narjeno v enem dnevu še eno sliko - mali potretek. No mogoče bom še kaj popravila. Tema je aktualna, pa zabavna. Nekak moram mal rileksat vmes, pa delat to, kar mi je res gut. No, pa zdej nekaj dni ne bom kaj zelo produktivna, mogoče si bom celo podaljšala vikend. Mal sem se izčrpala, ker sem delala še neke zahtevnejše stvari. Saj, rezultatov mogoče ni glih veliko, ampak je bilo pa precej naporno. Kar težka mi je takole preskakovat...se bom že navadila...


17:19 - 17.02.2006
Janja Rozman


12:27 - 15.02.2006
Spet sem bila malo tam v ateljeju. Delam novo sliko, ki me nadvse zabava. Sranje je to, da ko pridem tja, sem ponavadi že malo utrujena. Zdaj imamo novo peč, ki je ful ogromna, ful kuri in glasna je ko avijon, ampak toplo je pa in ne smrdi, ni tako škodljivo.
Še zmer obstaja problem, da sem precej sama, če ne povabim izrecno koga s seboj. Tile moji soateljejčani nimajo časa ob večerih. No, jaz imam tko...recimo pol večerov čas za take stvari tudi.

Čez dan sem te dni delala neke dizajne...zdaj pripravljam končno svojo stran, da bom imela galerijo. Vsak ma že blog, jaz pa, k mam res kaj za pokazat pa k nujno rabim, pa nič ne nardim. ASAP!

No, tale nova slika, za dušo, bo super, malo je manjša, tko da iščem način, kako bom obvladovala manjše površine, ker večje so mi bolj po meri nekak. Po tej sliki se spet lotevam dveh manjših naročil, začne pa se mi tudi tečaj za izdelovalca in oblikovalca spletnih strani. Potem imam namen it še malo v prlekijo, pa tam pomagat pri kaki montaži filma ali pa pisanju scenarija... montirala bi res ful rada, tudi čisto sama bi probala, zanč sem videla, da me zabava, ko sem asistirala.


15:44 - 15.01.2006
V sredo sem imela podelitev diplome. Vse skupaj je ful smešno narjeno, vsekakor mi ni žal, da sem šla, čeprov je bolj instant varjanta. Vseen je smešno, počutiš se ko... neumno skratka.

Stvari v zvezi s placom in ogrevanjem se počasi premikajo naprej. To s prošnjo je trajalo precej časa, da sva jo sploh sestavila še z enim članom društva. Pa še vse dokumente in CV je in vso sranje. Naslovniki bodo dobili konkreten špeh v pregled in upam, da nas bodo vzeli resno. Slike in nerealizirane ideje (imam neko fantastično idejo za sliko in še eno, katere izvedba ni odvisna samo od mene) še čakajo na mojo delavno rokó, ko bodo seveda malo boljši pogoji.

Ta teden je bil sicer prez predaha grozno stresen... zato pa tudi izredno neproduktiven. Razen parih nujnih obveznosti nisem naredila nič pametnega. V bistvu niti neumnega. Preživela sem ga v družinskem okolju, v miru, kajti to sem nujno potrebovala.

Andražek in jaz


00:39 - 19.12.2005
Ker sem zanemarila tiste niti v svojem življenju, ki so me povezovale z ljudmi, sem bila včeraj obsojena na praznovanje z precej skromnim številom prijateljev, ker so vsi ostali imeli izgovore. Bilo nas je sicer blizu 40, ampak večino jih nisem najbolje poznala, ker so bili gosti od drugih dveh ali pa pač moji znanci.
Nekaj je dejstvo - s tem, ko čepim v praznem ateljeju po cele dneve in večere, izgubljam prijatelje.

Praznovanj se ne grem več, bom pa nekaj naredila na svojem socialnem življenju.



14:22 - 17.12.2005
Opravila sem nekaj klicev, ciljam na gospo županjo, upam, da pridem do nje in si bo vzela čas za naš problem.

Včeraj sem bila v ateljeju preko 9 ur. Po 5ih urah zastrupljanja z žveplom, ogljikovim monoksidom in dioksidom, je zmanjkalo olja in takrat sem začela resno zmrzovati. Končala sem eno sliko, druge pa sploh ne, ker nisem bila več pri stvari. Zbudila sem se kot potolčen konjski zrezek in izkašljala strupe, požrla nekaj mentolovih bonbonov in se obrnila na očeta po nekaj telefonskih številk.

Ko sem bila včeraj tam, sem razmišljala, da bi lahko šla tudi na avtobusno postajo slikat, smradu bi bilo manj, svetlobe približno isto, mraz pa tudi. Res sem bedna, če bom še tam ostala.

Kar me pa še moti - sploh nimam razumno visokih cen slik, folku pa se zdi to veliko! Ko sem preračunavala včeraj vse stroške in čas, ki ga porabim, je prišlo, da te po naročilu, razen zadnjega, delam za okrog jurja na uro!!!!! A sem k****v študent mogoče ali kaj???

Ta velike sem nabila primerno temu, kar so, po naročilu pa se je zdaj jenjala zlata doba za naročnike. Če bom mogla prodajati na tuje, bom pač to storila. Če pa ne bom mogla tukaj živeti v normalnih pogojih, grem pa s slikami tudi jaz. Sramota, koliko da država na tako pomembno stvar, kot je kultura! Meni se zdi samoumevno, da se to podpira, ne pa da slikarji razmišljamo o tem, da bi raje prodajali kruh, kot da si tam uničujemo zdravje za male pare. Dejstvo je, da je to razširjen problem in da ni samo lokalen.

Vikend imam frej, da se malo spravim k sebi in vidim kakšno živo dušo poleg osamelih senc, ki se včasih priklatijo na obisk in trpeč bedijo z menoj v črni mrzli noči.


14:33 - 16.12.2005
Odgovor iz občine - baje razmišljajo. Včeraj sem bila 2 ure brez kakršnekoli toplote. Ko je kolega prinesel olje, sem bila že skoraj čisto modra. Zavita sem bila kot ena buba, pa kapo in rokavice in gojzarje sem imela. Če bi še malo vztrajala, bi mi že postalo toplo pri srcu in bi se povabila na oni svet. Potem pa je vžgal tisti smrdljivi top za rastlinjake, pa sem se začela spraševati, če ne bi raje zmrznila, kot pa da se zadušim direkt z auspuhom u usta. Fuj. Grlo mam čisto presušeno, pa cunje mi vsak dan smrdijo, kot da sem z njimi pokrivala dimnike kakšne tovarne. Eno uro v tistem ateljeju, kadar je top prižgan, je po mojem več, kot da bi 3 mesece verižno kadila... Električnih peči pa ne smemo imeti, ker lastnik ne dovoli. Včeraj smo gledali po nekem katalogu in smo našli eno plinsko pečko, ki pa bi bila predraga glede na to, da ni nujno, da bomo dolgo ostali skupaj. Iz istega razloga tudi ne vložimo v obnovo prostora, v izolacijo, kajti ne vemo, kdaj se nas bo lastnik otresel in tam napravil poslovne prostore.

Galerija - baje imamo preveč simbolike v delih in smo premalo konceptualni. Sicer on meni še ni odgovoril, tko da še imam upanje.


Danes, upam, grem zadnjič tja in imam vikend frej. Jutri praznujem rojstni dan, malo rpezgodaj, ampak smo trije na kupu, tko da zna bit fešta. Do katere pa mi trenutno sploh ni kaj posebno preveč, ker imam drugo sranje na glavi in se nič kaj posebno ne veselim.

Danes oddam oboje naročil, upam, še bolj upam, da bo gospod odvetnik ter sin zadovoljen.

Zadnje naročilo je nekoliko bolj zabavno. Ko bo končano, ga jasno pošljem v galerijo.





16:31 - 15.12.2005
če ne bi v tem prekletem ateljeju tok smrdelo po olju in če ne bi bil tak strahoten mraz in če bi še kdo kaj delal tam, da ne bi bila sama v tistem ostudnem okolju z netopirji in prodajalkami ljubezni v okolici, bi resno ostala slikarka, pa čeprav grem z denarjem komaj čez. Občino sem prosila za kakšno informacijo o boljših prostorih in sedaj čakam odgovor. Včasih si želim, da bi živela drugje, izven Ljubljane, pa bi si magari spedenala atelje doma, ali bi mi ga pa posodila občina za simboličen denar tukaj je pa to skoraj nemogoče.

Danes, jutri, končam še dve naročili in potem si privoščim kaj drugega.

23.12. sodelujem na skupinski razstavi v Medvodah, kar je dobro, stvar je namreč za dobrodelne namene. Pisala pa sem tudi v neko galerijo, ki se mi dopade, pa dost priznana je... Upam, da dobim. V moj atelje hodijo pomembni odvetniki in podobno, stvar se razvija, pač treba je bit prijazen in jih poslušat, jim namenit svoj čas, imeti potrpljenje, pa veliko delat, pa mislim, da nekaj denarja pritaka kar skoraj ves čas. No, bomo videli, to je zaenkrat samo upanje.

Nič...sedaj se odpravim tja...brrr!!!
No, ampak cena slik mi je pa že narasla. Ta velikim sem postavila tako ceno, da jih bo težko kdo kupil. Ampak saj tistih niti nočem prodajat. Jih rabim za razstave. Ko dobim denar od zadnjega naročila, si bom nakupila ogromno materiala za naprej, in sicer manjše formate. Za prodajo seveda. Zase delam še eno veliko, zadnjo iz te serije, ki je bila vključena v diplomo. Aja, ti odvetniki so ful smešni hihihi


09:42 - 13.12.2005
Včasih je kaj preveč, da bi sploh dojel...Potem pa iščeš razloge za to pri sebi.


13:42 - 06.11.2005
Bila sem na premieri filma VINOPIRI 1. novembra v Ljutomeru in sem totalno navdušena! Film je nad mojimi pričakovanji, ki pa sploh niso bila nizka. Več sploh ne bom govorila, ker upam, da se boste nekateri udeležili premiere v Ljubljani, ko bo.

Folka je prišlo ogromno, celo avtorji niso imel kje sedeti, jaz sploh nisem mogla v dvorano in sem se zdrenjala na silo, pod pretvezo, da fotkam in sem potem lahko sedela na tleh nekje zadaj.

Pred tem je potekala še modna revija in film SLABA MATI.

Sicer? Lepo je tam, narava je nekaj čisto drugega, ravnina, ogromna zelena ravnina, da ji ne vidiš konca. Z ogromno pticami selivkami (ojej).
Ker sem bila tam 4 dni, sem kar dobro spoznala tudi ljudi, kajti tam se nonstop socializirajo. Spet sem spoznala toliko ljudi, ki jih v Ljubljani ne v celem letu, tako kot se mi je zgodilo že v Gornji Radgoni. Drugačni so, mislim, da so prisiljeni sodelovati.

Definitivno poročam, ko bo premiera v Ljubljani.

In še portret enega od glavnih junakov ter nekaj utrinkov...slika
slika
slika
slika
slika
slika
slika
slika
slika
slika
slika


21:17 - 02.10.2005
Malo sem si vzela frej, zdaj pa moram delat po naročilu nekaj portretov. Tem sicer še ne mislim nabijat cene, ker je padu deal pred uradnim zaključkom študija, ampak v prihodnje bo treba malo drugače.

Po teh potretih se zopet selim na delo za računalnikom in naštudiram nekatere stvari, za katere nisem uspela najti časa, ker sem si preveč grenila življenje z drugimi stvarmi. Računam na pomoč kolegov, seveda.


17:04 - 29.09.2005
Novopečena akademska slikarka.


14:02 - 26.09.2005
Prodala svojo 1. fotko.

Pred dnevi sem se znašla na neki zanimivi strani
tukaj hehe


16:17 - 12.06.2005
Dobila sem nagrado za neko fotko, katero sem sprva smatrala za precej povprecno.


12:47 - 22.05.2005
Nova slika skoraj gotova. Škoda, ker nimam več časa za slikat. Se bojim, da bo vedno tako...


17:33 - 09.05.2005
Delo samo mora omogočiti interpretacijo, torej mora biti smisel nekako podan z njegovo pojavnostjo. Smisel pa ni evidenten.


19:53 - 08.05.2005
Ontological sickness wa not the name that any of his doctors or psychoanalists or teachers gave to Pollock`s drinking disorder. But the man who ricocheted between an obsession with greatness - „Everyone`s shit but de Kooning and me“; „I`m the only painter alive.“- and an increasingly overwhelming fear of nothingness- “I`m no damn good”; “I`m a fucking phony”- such that he could make these oppositing claims was surely suffering from malady of this sort.


(R.E.Krauss)


13:02 - 07.05.2005
Out of what kind of inspiration did this arise, it is asked, out of what measure of formal inteligence? Was it the cannines of the master or just the result of happy accident? From whom did he copy it? Into what tradition did he imagine himself tapping?


21:22 - 12.04.2005
If you dont get the point it is a judgement on you, not on the works.


19:43 - 10.04.2005
"kadar iztezam roké, ti sam jih k meni iztezaš, kadar se smejem, se meni nasmehneš; in kadar se jočem, solze na tebi opazim, ob kretnjah mi znamenja vračaš; kolikor sodim po tvojih gibih na ustnicah tvojih prelepih, tudi besede mi vračaš, čeprav do ušes ne dospejo."

(Ovidov Narcis)


13:15 - 09.04.2005
Kilroy was here.